Categories
Nekategorizirano

SUHOROBARSTVO

Naja Musek Lešnik

UVOD

Suha roba, ena izmed najstarejših obrti na Slovenskem izvira iz ribniško-kočevskega območja, do določene mere pa se je izdelovala po celotni Sloveniji. Od nekdaj je imela pomembno vlogo v vsakdanjiku ljudi, saj so se suhorobarji ukvarjali z izdelavo pripomočkov ter orodij brez katerih je bilo težko preživeti. Čeprav so se načini izdelave ter tradicionalni izgledi izdelkov spremenili, se je suha roba ohranila vse do danes.

JEDRO

Obrt je bila prvič omenjena v loški sejemski listini v 14. stoletju, vendar je tradicija izdelovanja suhe robe zagotovo obstajala že dolgo pred tem. Leta 1492 pa je je cesar Friderik III izdal krošnjarski patent, s katerim so Ribničani dobili dovoljenje, da doma narejene lesene izdelke lahko izvažajo tudi v sosednje države. V Ribnici je na razvoj obrti vplivala velika površina gozda, ki je v sebi skrivala različne vrste lesa, vendar pa se je iz kraja izvora izdelovanje suhe robe čez čas razširilo po vsej Sloveniji.

Slika 1: mojster suhorobarske obrti v značilni delavni obleki

Suha roba in njena dediščina niso le končni izdelki. Pomembno vlogo imajo orodja za izdelavo, pomembna je uporabnost suhorobarskih izdelkov ter njihov material. Izdelovanje lesenih izdelkov je tradicionalno potekalo v hiši, kasneje pa v delavnicah, garažah ter pozimi v praznih hlevih. Pri izdelavi je sodelovala celotna družina. Do naslednje zime so produkte prodajali in zbirali les za naslednjo zimo. Izdelovanje je potekalo preko celega dne. Uporabljali so različna orodja kot so žage, sekire, nože, rezilnike, dleta ter značilno suhorobarsko »babo«. Znanje izdelave suhe robe se je prenašalo v družini iz roda v rod.

Danes so se postopki izdelave suhe robe modernizirali. Ročno izdelovanje je po večini zamenjalo strojno in tudi avtomatsko ali delno računalniško podprto, spremenile so se barve ter prvotni izgled izdelkov in tudi prodaja dandanes poteka drugače – na primer na spletu.

ZVRSTI SUHE ROBE

Suha roba obsega več zvrsti: obodarstvo, podnarstvo, posodarstvo, žličarstvo in kuhalničarstvo, pletarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, ročno mizarstvo, spominkarstvo, zobotrebčarstvo in rešetarstvo.

Obodarstvo se posveča izdelovanju obodov, ogrodij za reto, rešeto ali sito. Pri izdelkih se uporablja jelov ter smrekov les, ker je za obode potreben gladek cepljiv les brez grč.

Podnarstvo izdeluje pode oz. dna rešet. Podna se plete na roko ali pa tke iz viter, ki nastanejo tako, da gladke leskove in jesenove palice s pomočjo »babe« stanjšajo.

Izdelki posodarstva so škafi, čebri, vedra, kadi itd. Zvrst uporablja les jelke in smreke.

V žličarstvu in kuhalničarstvu se izdeluje žlice, kuhalnice, zajemalke, nože itd. Te predmete izdelujejo iz javorovega, lipovega in bukovega lesa. Danes izdelava v tej zvrsti praviloma poteka strojno.

Ročno mizarstvo se ukvarja z izdelavo kuhinjskih desk, modelov za maslo, pralnih desk, ribežnov, mišelovk, obešalnikov za obleke, igrač, klopotcev, ragelj itd.

Pletarstvo pa zavzema več obsežnih zvrsti. Obrtniki te zvrsti izdelujejo predmete uporabne pri delu doma ter na polju (torbice, cekarji, koši itd.), kjer služijo za shranjevanje in prenašanje. Narejeni izdelki so iz slame, ličja, vrbovega šibja in vrbovih viter, lesa leske in leskovih viter.

Orodjarstvo je najstarejša zvrst lesene domače obrti. Izdeluje ročaje za lopate, motike, loparje, metle, grablje itd. Uporabljen je bukov, jesenov, gabrov, drenov, brestov, maklenov les in les mokovca.

Strugarstvo je obrt, ki se je sprva uporabljala samo ob gospodarskih poslopjih z mlini in žagami. Izdelovali so krožnike, sklede, valjarje, kuhinjska kladiva, gobe za šivanje in pa spominske predmete kot so šatulje, šahovske figure, igrače itd.

Spominkarstvo se je razvilo v času sodobnejših materialov. Izdelki, npr. krožniki, jedilni pribori, košarice, sodčki, lesene škatle ter serijsko izdelani drobno struženi predmeti so pobarvani ter okrašeni.

Zobotrebčarstvo se je ukvarjalo z izdelavo zobotrebcev, ki so se prodajali po celem svetu, vendar je bila ročna izdelava spodrinjena, ko je zobotrebce začela izdelovati industrijska proizvodnja.

Rešetarstvo se navezuje na zvrsti podnarstvo in obodarstvo. Izdeluje reta, rešeta ter izdelke krošnjari (prodaja). Ker so rešeta v koših rešetarjev zavzela preveč prostora, so jih obrtniki izdelovali kar sproti, ko so odšli zdoma prodajati svoje izdelke.

Slika 2: rešetarka pri pletenju rešeta

ZAKLJUČEK

Izdelovanje suhe robe se je v zadnjih desetletjih spremenilo, a obrt še ostaja med najbolj pomembnimi in tradicionalnimi v Sloveniji. Obrt ni izumrla, ker sta se sta se izdelava in prodaja modernizirali. Kljub spremembam so suhorobarski izdelki še vedno povezani z naravo, človekom ter kulturo, in to vez je pomembno ohranjati in negovati.

SUMMARY

Woodenware is one of the oldest Slovenian trades. It originates from the ribniško-kočevska area, due to the many and various types of wood, and from there on it spread over the whole Slovenian country. It was firstly mentioned in the 14th century but the tradition of making woodenware has surely existed long before.

Traditionally the knowledge of making woodenware was passed down in families from one generation to the other and the business of it was kept in the family. Products were made every winter by the whole family, and in the other seasons these products were sold and at the same time the wood was collected for the making of woodenware in the next cold season.

Slika 3: izdelki suhe robe – tradicionalno pleteni koši iz viter


There are many types od woodenware: toolmaking, carpentry, making of toothpicks, making souvenirs, making tools for cooking, weaving etc. and every type has its own products and uses different types of wood.

Woodenware has changed roughly over time; the traditional – manual way of making wooden products with bare hands and tools has now been replaced with machines or automatically set computers. The traditional appearance of products has also changed in shape and colour but nevertheless woodenware has to this day remained as being one of Slovenia’s most important traditions.

VIRI

BESEDILNI VIRI:

BOGATAJ, Janez in drugi, januar 2014, Suha roba in lončarstvo, PDF, Ribnica, JZ Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost, [citirano: 5.12.2020, 12.34], dostopno na spletnem naslovu: https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/wp-content/uploads/2019/03/Suha_roba_in_loncarstvo_web.pdf

INTERNETNI VIRI:

Suha roba iz Ribniške doline Slovenija, 2011, KGZ Ribnica, [citirano: 5.12.2020, 12.40], dostopno na spletnem naslovu: http://www.kgz-ribnica.si/suha-roba/

Suha roba v Ribnici, SFPKR (osnovna šola Franceta Prešerna Kranj), [citirano: 14.12.2020, 19.40], dostopno na spletnem naslovu: http://www.sfpkr.si/projekti/EU/SuhaRoba/index.html

Suha roba, 2016, Občina Sodražica, [citirano: 5.12.2020, 12.34], dostopno na spletnem naslovu: https://sodrazica.si/obcina-sodrazica/suha-roba/

Obrti na Slovenskem interno gradivo SŠOF Ljubljana, 2013, spletna učilnica SŠOF, [citirano: 8.12.2020, 17.50], dostopno na spletnem naslovu: https://ssof.si/moodle/pluginfile.php/1739/mod_resource/content/2/bik_obrti_vse_03.pdf

SLIKOVNI VIRI:

Slika 1: Suha roba v Ribnici, SFPKR (osnovna šola Franceta Prešerna Kranj), [citirano: 14.12.2020, 22.30], dostopna na spletnem naslovu: http://www.sfpkr.si/projekti/EU/SuhaRoba/delavec.jpg

Slika 2: Suha roba v Ribnici, SFPKR (osnovna šola Franceta Prešerna Kranj), [citirano: 14.12.2020, 21.23], dostopna na spletnem naslovu: http://www.sfpkr.si/projekti/EU/SuhaRoba/resetarstvo.jpg

Slika 3: Suha roba, 2016, Občina Sodražica, [citirano: 14.12.2020, 21.23], dostopna na spletnem naslovu: https://www.sodrazica.si/wp-content/uploads/2016/05/IMG_6241.jpg